01 58 64 200   ·   nrp@cpi.si
SL EN
O NRP NPK Pomoč Novice
01 58 64 200
SL EN

Katalog

Naziv:

Koreograf / koreografinja

Status:

Objava

Datum objave sklepa ministra:

28.1.2026

Predhodniki:

Koreograf/koreografinja (6461270011)

Klasius-P16:

Glasba, ples in uprizoritvene umetnosti (0215)

Klasius-SRV:

Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK (26100)

Raven kvalifikacije:

SOK 6, EOK 5

1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Koreograf / koreografinja (2000200011)

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

Glej poklicni standard Koreograf/koreografinja: 20002000 in točko 11 tega kataloga.


2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

  • Izobrazba najmanj na ravni SOK IV. in
  • najmanj deset plesnih nastopov (prireditve, predstave, tekmovanja …), ki jih je odplesal/odplesala, kar kandidat/kandidatka dokazuje z verodostojnimi listinami (na primer referenčna pisma, poročila o opravljenem delu s podpisom odgovorne osebe, pogodbe, dokazilo o študentskem delu, izjave itd.), iz katerih sta razvidna čas in vsebina opravljenega dela  in  
  • najmanj deset lastnih plesnih koreografij, kar kandidat/kandidatka dokazuje z verodostojnimi listinami (na primer referenčna pisma, poročila o opravljenem delu s podpisom odgovorne osebe, pogodbe, dokazilo o študentskem delu, izjave itd.), iz katerih so razvidni avtorstvo, čas in vsebina opravljenega dela.

3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe


4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

4.1. POTRJEVANJE

V postopku svetovanja kandidat pripravi osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti, in če je kandidat v njej predložil verodostojna, veljavna in ustrezna dokazila o znanjih, spretnostih in kompetencah iz poklicnega standarda, lahko komisija:

  1. prizna znanja in spretnosti poklicnega standarda v celoti, 
  2. prizna znanja in spretnosti poklicnega standarda delno in določi tista znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bo preverjala,
  3. ne prizna nobenih znanj in spretnosti poklicnega standarda, ker kandidat ne dokazuje nobenih znanj, spretnosti in kompetenc iz poklicnega standarda, in bo preverjala smiselno celotni poklicni standard.
4.2. NAČINI PREVERJANJA STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI 

Praktično preverjanje z zagovorom.

  • Preverjanje koreografije z zagovorom.
  • Predstavitev izdelka z zagovorom: predstavitev in zagovor treh lastnih koreografij ob videoposnetkih, ki jih kandidat prinese na preverjanje (na USB-ključku, CD-ju, DVD-ju, naloži na FTP, youtube, dropbox ...) s skupno dolžino največ 30 min. 

5. Merila preverjanja

 

Načini preverjanja

Delež (%)

5.1

Preverjanje koreografije (v živo pred komisijo) z zagovorom

70

5.2

Predstavitev izdelka (treh lastnih koreografij) z zagovorom

30

5.1: Preverjanje koreografije (v živo pred komisijo) z zagovorom

Področje ocenjevanja

Merila ocenjevanja

Delež (%)

Načrtovanje


- načrtovanje in priprava na koreografiranje

5

Izvedba – sestava koreografije v živo pred komisijo (glej npr. 1. nalogo v točki 11)


- izkazovanje poznavanja plesnega in
  koreografskega področja

- skladnost vsebine koreografije (izbira gibanja,
  plesni elementi in glasba) z idejno zasnovo
  koreografije (na predlog komisije)  

- upoštevanje osnovnih plesnih elementov
  (prostor, čas, oblika, energija …)

- sposobnost improvizacije

- izvirnost oz. ustvarjalnost

70

Zagovor

- pravilna uporaba strokovne terminologije

- refleksija lastne izvedbe

25

5.2: Predstavitev izdelka z zagovorom

Področje ocenjevanja

Merila ocenjevanja

Delež (%)

Izdelek

(3 lastne koreografije)

- izkazovanje poznavanja plesnega in
  koreografskega področja

- upoštevanje dramaturških, odrskih,
  glasbenih, tekmovalnih (pravilniki) idr.
  zakonitosti

- upoštevanje osnovnih plesnih elementov
  (prostor, čas, oblika, energija …)

- izvirnost oz. ustvarjalnost

30

Zagovor

- utemeljitev skladnosti vsebine koreografije
  (izbira gibanja, plesni elementi in glasba) z
  idejno zasnovo koreografije 

- pravilna uporaba strokovne terminologije

- pojasnilo/utemeljitevsvojega dela

- refleksija ustvarjalnega procesa

70


6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda


7. Raven zahtevnosti dela

(VI)

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

Osebam s posebnimi potrebami se lahko prilagodijo oblike in trajanje preverjanja ter sestava komisij za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij.

Podrobnejši opis zgoraj navedenih?prilagoditev je naveden v pravilniku, ki ureja način izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.


9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

Izvajalci postopkov ugotavljanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij morajo zagotavljati informiranje in svetovanje kandidatom z usposobljenim svetovalcem.

  • dvorana s parketom z možnostjo namestitve baletnega poda (podloge) ter ozvočenja za glasbeno spremljavo

9.2. Kadrovski pogoji

Licenco za člana komisije za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije lahko pridobi, kdor izpolnjuje predpisane pogoje z Zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

Komisijo sestavljajo trije člani, od katerih ima:

  • eden izobrazbo najmanj na ravni SOK 5 z vsaj 10-letnimi koreografskimi izkušnjami ter izkazanimi referencami delovanja na plesnem področju, kar dokazuje z verodostojnimi listinami (na primer: referenčna pisma, poročila o opravljenem delu s podpisom odgovorne osebe, pogodbe, dokazilo o študentskem delu itd.), iz katerih sta razvidna čas in vsebina opravljenega dela,
  • eden izobrazbo najmanj na ravni SOK 7 s plesnega področja (npr. Plesna akademija ali Fakulteta za šport z izbirnim predmetom ples ipd.), z vsaj 5-letnimi delovnimi izkušnjami s področja plesa, kar dokazuje z verodostojnimi listinami (na primer: referenčna pisma, poročila o opravljenem delu s podpisom odgovorne osebe, pogodbe, dokazilo o študentskem delu itd.), iz katerih sta razvidna čas in vsebina opravljenega dela,
  • tretji član izpolnjuje pogoje, navedene v prvi ali drugi alineji.

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

Ni časovne omejitve.


11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

Ključna dela Znanja in spretnosti Naloge za preverjanje
izvaja koreografski proces
  • razume pomen plesa kot kulturno, umetniško, športno in družabno dejavnost
  • načrtuje idejno zasnovo koreografije
  • ustvarja/oblikuje koreografijo in pri tem upošteva različne gibalne in izrazne sposobnosti ter znanja in izkušnje plesalcev
  • razume in upošteva vloge ostalih strokovnjakov v projektu (glasbeniki, kostumograf, mojster luči, scenograf, inspicient, dirigent, dramaturg idr.)  
  • upošteva odrske in prostorske zakonitosti
  • upošteva zakonitosti glasbe (melodija, ritem, muzikalnost, harmonija, tempo, glasbeno fraziranje …)
  • izbere zvrst glasbe glede na namen koreografije
  • oblikuje koreografijo v smislu dramaturško zaokrožene celote 
  • razume tesno povezanost plesa z glasbo, s kostumografijo, scenografijo in svetlobnim oblikovanjem
  • upošteva prostorske razsežnosti gibanja telesa in njegove orientacije v prostoru 
  • določi gibalne vzorce, s katerimi  oblikuje gibanje, in odnose med plesalci
  • smiselno uporablja osnovne elemente plesa (prostor, čas, oblika, energija …)
  • upošteva koreografske principe različnih plesnih stilov in zvrsti ter postopke ustvarjanja
  • spodbuja ustvarjalnost idej, gibanja, izraznosti …
  • razume tehnike improvizacije
  • seznani plesalce s koreografijo 
  • zagotavlja in spodbuja izvirnost, ustvarjalnost in avtorski koreografski stil/jezik
  • izvaja koreografiranje v določeni plesni zvrsti ob razumevanju drugih plesnih zvrsti: balet, sodobni ples, moderni in športni plesi idr.
  • javno nastopa in demonstrira koreografske vsebine
  • uporablja ustrezne metode in načine vodenja 
  • upošteva zgodovino in teorijo plesa ter novosti s svojega področja 
  • razume osnove dramaturgije plesa
  • izvaja evalvacijo koreografskega procesa v smislu obvladovanja prostora, časa, oblike in energije gibanja 
  • seznanjen je  s programom in pravilniki o zahtevah za posamezne plesne zvrsti
  • upošteva zakonitosti motorike in gibanja v prostoru
  • razume osnove teorije glasbe
  • razume zgodovino plesa in baleta 
  • uporablja strokovno terminologijo 
 Sestavi koreografijo (po izboru komisije):

  • načrtuje in se pripravi na delo 
  • upošteva napotke/navodila za pripravo koreografije
  • v 15 minutah sestavi koreografijo, dolgo vsaj 1 minuto, jo predstavi in ustrezno interpretira
  • razloži strukturo in vsebino sestavljene koreografije
  • koreografijo analizira na osnovnih plesnih elementih 
  • razloži napotke, ki bi jih dal plesalcem, in pojasni, kako bi pri tem upošteval različne gibalne in izrazne sposobnosti ter plesalčeva  znanja in izkušnje 
  • razloži, kako bi delal s solistom, parom ali skupino
  • razloži in utemelji, kako bi sodeloval s strokovno ekipo, kakšno glasbo bi uporabil za to koreografijo, kakšna svetloba oz. kateri svetlobni efekt bi bil najbolj ustrezen in ali bi ob tem uporabil scenske pripomočke

Na dano glasbo sestavi koreografijo (po izboru komisije): 

  • posluša glasbo
  • definira ritem, melodijo, taktovski način, tempo
  • uporabi efekte, poudarke, pavze v glasbi
  • razloži idejo koreografije glede na glasbo
  • opiše ključne zakonitosti odra/prostora, ki jih upošteva 
  • razloži plesno kompozicijo odplesane koreografije
Predstavi in vrednoti lastne koreografije: 

  • načrtuje in se pripravi na predstavitev (z videoposnetki) svoje koreografije
  • razloži in utemelji delovni proces 
  • utemelji uporabo in povezavo med glasbo in gibalnimi vzorci v koreografiji 
  • razloži uporabo osnovnih elementov plesa (prostor, čas, oblika, energija …)
  • opiše gibanje plesalcev in razmerja med njimi ter pojasni načine in možnosti za izboljšanje plesalčevih gibalnih sposobnosti 
  • razloži uporabo tehnik improvizacije pri ustvarjanju koreografije 
  • analizira eno od predstavljenih koreografij (po izboru komisije)
  • razloži namen ustvarjene koreografije in njeno povezavo s pravilniki o zahtevah posameznih plesnih zvrsti

Predstavi potek delovnega procesa – koreografskega procesa

  • predstavi uporabo različnih idej pri ustvarjanju koreografije
  • razloži umestitev svojega koreografskega dela v predstavo in  produkcijo glede na temo, stil plesa in glasbe
  • utemelji potek sodelovanja s plesalci ali z drugimi ustvarjalci strokovnega tima (glasbeniki, dramaturgi, kostumografi, scenografi itd.) znotraj koreografskega procesa
spodbuja ustvarjalne in interpretativne sposobnosti plesalcev 
  • spodbuja ustvarjalne in interpretativne sposobnosti pri gibanju in izražanju plesalcev
  • upošteva telesne značilnosti in gibalne sposobnosti plesalcev
  • natančno demonstrira gibalne vzorce 
  • spodbuja izražanje z glasbo ali brez nje
  • usmerja in vodi plesalce v raziskovanje in soustvarjanje ter oblikovanje giba
 Predstavi način spodbujanja kreativnih in interpretativnih sposobnosti pri plesalčevem gibanju in izražanju: 

  • opiše metode za spodbujanje plesalčevih ustvarjalnih in interpretativnih sposobnosti ter izražanja z glasbo ali brez nje
  • utemelji izbor gibalnih vzorcev v koreografskem procesu, upoštevajoč izvajalčeve telesne značilnosti in gibalne sposobnosti 
  • predstavi  primer vključitve plesalcev pri soustvarjanju koreografije/projekta
prepoznava in spodbuja razvoj gibalnih sposobnosti plesalcev 
  • prepozna kakovost plesalčevih/plesalčevega gibov/gibanja (kvaliteta je tujka in je po SSKJ zamenjana z besedo kakovost)
  • upošteva in razume zakonitosti uvodnega, glavnega in zaključnega dela vadbene enote  
  • upošteva zakonitosti in pomen vadbene enote 
  • oblikuje program vaj in upošteva časovni potek za njihovo izvedbo glede na vsebino ustvarjalnega procesa 
  • vaje prilagaja načrtom in jih usklajuje s plesalčevimi sposobnostmi v tehničnem in vsebinskem smislu 
  • ukrepa pri plesalčevi psihofizični preobremenitvi 
  • uporablja vaje za ohranjanje in izboljšanje določene gibalne sposobnosti
  • razume osnove anatomije človeškega telesa in osnove fiziologije športa
  • seznanjen je z najpogostejšimi poškodbami v plesu in možnostih njihove preventive
  • pozna postopke prve pomoči 
  • zaveda se nevarnosti najpogostejših fizičnih poškodb
 Utemelji uporabo telesnih lastnosti in gibalnih sposobnosti v koreografiji:

  • razloži, na kakšen način prepozna plesalčeve telesne značilnosti in gibalne sposobnosti 
  • razloži in prikaže uporabo vaj za dosego posameznih gibalnih sposobnosti
  • razloži in prikaže, katere vaje je potrebno izvajati za izboljšanje tehnike posameznih plesnih elementov 
  • razloži uporabo vaj za dosego posameznih gibalnih sposobnosti
  • razloži potek vadbene enote (ogrevanje, izvajanje vaj, raztezanje,  ohlajanje) – katere vaje in koliko časa
Prikaže vaje za razvoj gibalnih sposobnosti plesalcev:

  • se pripravi in natančno predstavi uporabljene gibalne vzorce v koreografiji in vaje za razvoj različnih plesalčevih gibalnih sposobnosti 
  • prikaže nekaj vaj za izboljšanje določene gibalne sposobnosti 
  • prikaže vaje za preventivo pred najpogostejšimi poškodbami v plesu
  • opiše prednosti funkcionalne oziroma funkcijske vadbe

12. Literatura, strokovno gradivo

VELJAVNI PREDPISI:

DRUGO:

  • Akademija za ples. (2009). Učni načrt: Osnove glasbe I, II.
  • Akademija za ples. (2009). Učni načrt: Osnove koreologije.
  • Akademija za ples. (2009). Učni načrt: Preventivna medicina plesa.
  • Akademija za ples. (2011). Učni načrt: Osnove odrske tehnologije.
  • Akademija za ples. (2011). Učni načrt: Organizacija in management v kulturi.
  • Ambrož, T. (2004). Svetovni plesni program.
  • Berardi, G. M. (2005). Finding balance: Fitness, training, and health for a lifetime in dance.
  • Berger, J. (2008). Načini gledanja. Emanat.
  • Brecht, B. (2001). Umetnikova pot.
  • Burrows, J. (2011). Koreografov priročnik. JSKD in Maska.
  • Cooper Albright, A. (1997). Choreographing difference: The body and identity in contemporary dance.
  • Danto, A. (1986). The appreciation and interpretation of works of art. V The philosophical disenfranchisement of art.
  • De Wilde, N. (2003). Dance history and dance theory.
  • Fonteyn, M. (1979). The magic of dance.
  • Franklin, E. (2004). Conditioning for dance.
  • Franko, M. (2006). Plesati modernizem / Uprizarjati politiko. En-Knap.
  • Greene Haas, J. (2010). Dance anatomy.
  • Hrvatin, E. (ur.). (2001). Teorije sodobnega plesa. Maska.
  • Kaplan, R. (2002). Rhythm training for dancers.
  • Kamnikar, G. (2012). Zmes za ples. JSKD.
  • Kante, B. (2001). Filozofija umetnosti.
  • Laban, R. (2002). Mojstrstvo gibanja.
  • Leksikoni Cankarjeve založbe. (1990). Ples.
  • Mackrell, J. (2005). Razumevanje plesa. Forma 7.
  • Manocchia, P. (2011). Anatomija vadbe.
  • Newlove, J., & Dalby, J. (2003). Laban for all.
  • Novitz, D. (1997). Messages "in" and "through" art. V S. Davies (ur.), Art and its messages.
  • Novosel, B., Sekulić, D., Perić, M., Kondrič, M., & Zaletel, P. (2019). Injury occurrence and return to dance in professional ballet: Prospective analysis of specific correlates. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16(5), 1–11. https://doi.org/10.3390/ijerph16050765
  • Osborne, H. (1993). What is a work of art? V J. W. Bender & G. Blocker (ur.), Contemporary philosophy of art.
  • Otrin, I. (1998). Razvoj plesa in baleta.
  • Pruš, D., Mijatović, D., Hadžić, V., Osojić, D., Veršić, Š., Zeinć, N., Jezdimirović, T., Drid, P., & Zaletel, P. (2022). (Low) energy availability and its association with injury occurrence in competitive dance: Cross-sectional analysis in female dancers. Medicina, 58(7), 1–12. https://doi.org/10.3390/medicina58070853
  • Ravnikar, B. (2004). Kinetografija.
  • Reeves, J. (2011). Dance improvisations: Warm-ups, games and choreographic tasks.
  • Ryman, R. (2007). Dictionary of classical ballet terminology.
  • Sachs, K. (1997). Svetovna zgodovina plesa.
  • Teržan, U. (2003). Sodobni ples v Sloveniji.
  • Thomasen, E., & Rist, R. A. (1996). Anatomy and kinesiology for ballet teachers.
  • Uršej, E., Sekulić, D., Pruš, D., Gabrilo, G., & Zaletel, P. (2019). Investigating the prevalence and predictors of injury occurrence in competitive hip hop dancers: Prospective analysis. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16(17), 1–14. https://doi.org/10.3390/ijerph16173214
  • Vogelnik, M. (1994). Tehnike gibanja v plesu.
  • Zagorc, M. (2001). Ples: Družabnost, šport, umetnost.
  • Zagorc, M., & Jarc Šifrar, T. (2003). Model športnikove priprave v plesu.
  • Zaletel, P., & Pruš, D. (2021). Poškodbe v slovenskem plesu – analiza in primerjava različnih plesnih zvrsti. Šport, 69(1–2), 69–75.
  • Zaletel, P., & Pruš, D. (2022). Ples v šoli – vpliv na celovit razvoj otroka in mladostnika. V M. Kovač, M. Plavčak, & L. Dobovičnik (ur.), Zbornik 35. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije (str. 23–35). Zveza društev športnih pedagogov Slovenije. https://www.zdsps.si/images/zbornik/35zbornik.pdf
  • Zaletel, P., Sekulić, D., Zenić, N., Esco, M. R., Šajber, D., & Kondrič, M. (2017). The association between body-built and injury occurrence in pre-professional ballet dancers – Separated analysis for the injured body-location. International Journal of Occupational Medicine and Environmental Health, 30(1), 151–159. https://doi.org/10.13075/ijomeh.1896.00818
  • Zaletel, P., Tušak, M., & Zagorc, M. (2006). Plesalec – športnik in umetnik: Znanstvena monografija. Fakulteta za šport & Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.


13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

  • Mag. Barbara Velkov, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, vodja priprave poklicnega standarda
  • Dr. Petra Zaletel, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Ljubljana
  • Mirjana Šrot, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor, Maribor
  • Sonja Kerin Krek, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Ljubljana
  • Tina Hribar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola, Ljubljana
  • Ksenija Kovač Romano, KD Performance, Ljubljana
  • Nina Meško, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Ljubljana
  • Jernej Bizjak, samostojni delavec na področju plesa, Kobenhavn
  • Tara Todić Curk, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Ljubljana
  • Tina Dobaj, samozaposlena v kulturi, Maribor
  • Petra Pikalo, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Ljubljana
  • Nives Fras, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Ljubljana

Vaš brskalnik je zastarel!

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov.

Google Chrome
Google Chrome
Mozilla Firefox
Mozilla Firefox
Microsoft Edge
Microsoft Edge
Opera
Opera
Safari
Safari