01 58 64 200   ·   nrp@cpi.si
SL EN
O NRP NPK Pomoč Novice
01 58 64 200
SL EN

Katalog

Naziv:

Plesalec / plesalka

Status:

Objava

Datum objave sklepa ministra:

28.1.2026

Predhodniki:

Plesalec/plesalka (4114205011)

Klasius-P16:

Glasba, ples in uprizoritvene umetnosti (0215)

Klasius-SRV:

Podraven 6/1: Izidi, certifikatni sistem NPK (26100)

Raven kvalifikacije:

SOK 6, EOK 5

1. Ime in koda kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

Plesalec / plesalka (4737473011)

2. Potrebna strokovna znanja in spretnosti in posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

2.1. Strokovna znanja in spretnosti

Glej poklicni standard Plesalec/plesalka 47374730 in točko 11 tega kataloga.

2.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti poklicno kvalifikacijo

  • Izobrazba najmanj na ravni SOK IV. in
  • najmanj deset različnih plesnih nastopov (prireditve, predstave, tekmovanja …), ki jih je kandidat/kandidatka odplesal/odplesala v zadnjih desetih letih, kar dokazuje z verodostojnimi listinami (na primer referenčna pisma, poročila o opravljenem delu s podpisom odgovorne osebe, pogodbe, dokazilo o študentskem delu, izjave itd.), iz katerega sta razvidna čas in vsebina opravljenega dela.


3. Povezanost s programi za pridobitev izobrazbe


4. Načini preverjanja strokovnih znanj in spretnosti

4.1. POTRJEVANJE 

V postopku svetovanja kandidat pripravi osebno zbirno mapo, ki jo komisija ovrednoti. in če je kandidat v njej predložil verodostojna, veljavna in ustrezna dokazila o znanjih, spretnostih in kompetencah iz poklicnega standarda, lahko komisija:

  1. prizna znanja in spretnosti poklicnega standarda v celoti, 
  2. prizna znanja in spretnosti poklicnega standarda delno in določi tista znanja, spretnosti in kompetence, ki jih bo preverjala,
  3. ne prizna nobenih znanj in spretnosti poklicnega standarda, ker kandidat ne dokazuje nobenih znanj, spretnosti in kompetenc iz poklicnega standarda, in bo preverjala smiselno celotni poklicni standard.

4.2. NAČINI PREVERJANJA STROKOVNIH ZNANJ IN SPRETNOSTI 

Praktično preverjanje z zagovorom.

5. Merila preverjanja

Področje ocenjevanja

Merila ocenjevanja

Delež (%)

Načrtovanje


- načrtovanje in priprava na delo (ogrevanje,
   raztezanje)

10

Izvedba


- tehnična natančnost in čista ter dosledna
   izvedba

- poznavanje plesnega področja in
   sposobnost plesnega izražanja

- kontrola gibanja in telesa

- ritem in muzikalnost

- skladnost plesne izvedbe z glasbo

- fluidnost in povezovanje gibov

- izraznost in interpretacija

- telesna in psihološka pripravljenost

70

Zagovor

- pravilna uporaba plesne terminologije

- preventiva poškodb: poznavanje osnov
  anatomije

- razumevanje plesalčeve zgodovine

- razumevanje zakonitosti  glasbe

- refleksija lastne izvedbe

20


6. Poklic oziroma sklopi zadolžitev v okviru poklica, ki jih je mogoče opravljati po pridobljeni poklicni kvalifikaciji in koda


7. Raven zahtevnosti dela

(VI)

8. Prilagoditve za osebe s posebnimi potrebami

Osebam s posebnimi potrebami se lahko prilagodijo oblike in trajanje preverjanja ter sestava komisij za preverjanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij.

Podrobnejši opis zgoraj navedenih prilagoditev je naveden v pravilniku, ki ureja način izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.

9. Materialni in kadrovski pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij

9.1. Materialni pogoji

Izvajalci postopkov ugotavljanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij morajo zagotavljati informiranje in svetovanje kandidatom z usposobljenim svetovalcem.

  • dvorana s parketom z možnostjo ozvočenja (za glasbeno spremljavo)

9.2. Kadrovski pogoji

Licenco za člana komisije za preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije lahko pridobi, kdor izpolnjuje predpisane pogoje z Zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

Komisijo sestavljajo trije člani, ki imajo:

  • en član izobrazbo najmanj na ravni SOK V. z vsaj 10-letnimi plesnimi izkušnjami ter izkazanimi referencami delovanja na plesnem področju, kar dokazuje z verodostojnimi listinami (na primer: referenčna pisma, poročila o opravljenem delu s podpisom odgovorne osebe, pogodbe, dokazilo o študentskem delu itd.), iz katerih sta razvidna čas in vsebina opravljenega dela in
  • en član izobrazbo najmanj na ravni SOK VII. s področja plesa (npr. Plesna akademija ali Fakulteta za šport z izbranim izbirnim predmetom ples ipd.), z vsaj 5-letnimi delovnimi izkušnjami s področja plesa, kar dokazujejo z verodostojnimi listinami (na primer: referenčna pisma, poročila o opravljenem delu s podpisom odgovorne osebe, pogodbe, dokazilo o študentskem delu itd.), iz katerih sta razvidna čas in vsebina opravljenega dela) in
  • tretji član izpolnjuje pogoje, navedene v prvi ali drugi alineji.

10. Časovna veljavnost izdanih certifikatov

Ni časovne omejitve.

11. Standardi strokovnih znanj in spretnosti

Ključna dela Znanja in spretnosti Naloge za preverjanje
se izraža v gibu in plesu 
  • upošteva zakonitosti gibanja v prostoru 
  • uporabi pravilno kombinacijo gibov in si jo zapomni
  • izvaja sestavljene kombinacije gibov različnih delov telesa – poliritmija v telesu
  • usklajeno izvaja ples skladno z zahtevami koreografije po koordinaciji, ravnotežju, dinamičnosti, ritmičnosti, gibalnemu spominu, muzikalnosti, izraznosti …
  • zaveda se stilskih značilnosti plesa 
  • gradi svoj stil plesa in ga izrazi z načinom uporabe gibov in s karakterizacijo plesa
  • tehnično pravilno izvaja plesne elemente določene zvrsti plesa
  • izvaja solistični ples, ples v paru in v skupini
  • izvaja koreografijo in/ali improvizacijo skladno z njenimi  tehničnimi in vsebinskimi značilnostmi 
  • obvlada/pleše določeno plesno zvrst (razen baleta) in razume osnove ostalih: bolj umetniških (klasični balet, sodobni in moderni plesi, jazz ipd.) ter bolj športnih (urbani plesi – hip hop, breakdance, šov ples, disko – latinsko ameriški in standardni plesi, akrobatski rokenrol ipd.)
  • razume zgodovino in teorijo plesa
  • razume osnove teorije glasbe
  • razume pomen plesa kot kulturne, umetnostne, športne in družabne dejavnosti
 Odpleše/izvede koreografijo (po lastni izbiri):

  • se pripravi na izvedbo
  • odpleše koreografijo skladno z glasbo (dolgo 1–10 min), pri čemer ohranja pravilno držo, tehnično natančnost gibov in skladnost z izbranimi plesnimi tehnikami
  • utemelji izbrani pristop in s tem dokaže poznavanje plesne tehnike in plesne  strokovne terminologije, zgodovinskih značilnosti plesa in umeščenosti v kulturni prostor 
  • razloži, kako je upošteval koreografove napotke predstavljene koreografije, ki so pripomogli k njegovi interpretaciji in tehnični izvedbi
  • koreografijo stilsko umesti in jo primerja z drugimi zvrstmi plesa
Utemelji poznavanje glasbe in opiše nekaj primerov glasbe po izboru komisije:

  • definira ritem, melodijo, takt, tempo
  • improvizira na dve različni glasbeni spremljavi
  • prepozna osnovne glasbene ritme, spremembe v tempu in poudarke ter jih uporabi pri plesni izvedbi

Predstavi prostorske in odrske zakonitosti:

  • odpleše koreografijo (po lastnem izboru) tako, da se zaveda prostora in okolice
  • opiše ključne zakonitosti odra/plesišča, ki jih upošteva pri nastopu
  • razloži plesno kompozicijo odplesane koreografije
  • opiše potek vizualizacije nastopa
  • opiše razmerja med plesalci, če je koreografija skupinska ali v paru

Odpleše v trenutku naučeno gibalno sekvenco, ki mu jo poda član komisije:
 
  • ponovi naučeno kombinacijo gibov po spominu, pri čemer ohranja pravilno zaporedje, ritmičnost in koordinacijo gibov 
  • izvede  plesne elemente določene zvrsti, pri čemer ohranja pravilno držo, tehnično natančnost gibov in skladnost z izbranimi plesnimi tehnikami

Po navodilih komisije odpleše nalogo  strukturirane/vodene improvizacije: 

  • izvede kratko improvizacijo po tematskem ali gibalnem izboru komisije,  pri čemer pokaže osebni stil, karakter plesa in sposobnost prilagajanja gibanju glasbe ali temi
  • upošteva koordinacijo telesa, gibalno dinamiko, muzikalnost, izraznost in upošteva različne  smeri ali elevacije v prostoru
  • sledi napotkom pri izvajanju naloge in svoje izbire utemelji

Predstavi pomen plesa v širšem kontekstu:

  • pojasni vlogo plesa v različnih kontekstih – kulturnem, umetniškem, športnem in družabnem – ter primere, kako se ples uporablja na teh področjih
  • razloži, kakšen je pomen plesa na splošno in zanj osebno
izvaja redne treninge in vaje
  • upošteva strokovna navodila
  • izvaja sestavljene vzorce gibanja skladno z vsebino
  • izpopolnjuje plesne fraze tako, da izboljšuje interpretacijo, tehniko, dinamiko, ritem in obvladovanje prostora
  • natančno izvaja zahtevane tehnične vaje določene plesne tehnike
  • predlaga različne strokovne rešitve in sodeluje pri načrtovanju treninga in vaj
 Prikaže  specifične vaje za določeno plesno zvrst za uvodni, glavni in zaključni/sklepni del vadbe:

  • izvede posamezne sklope vaj in jih utemelji
  • odziva se na navodila, popravke in nadgradi izvedbo oz. ponovitev vaje
  • prikaže vaje za izboljšanje plesne tehnike določenega plesnega elementa/koraka 
ohranja skladen telesni in duševni razvoj 
  • samostojno določa cilje vadbe ter izbere za to ustrezne metode 
  • vzdržuje skladno telesno in psihično pripravljenost ter splošno zdravje
  • ukrepa ob preutrujenosti mišic in preprečuje nastanek morebitnih poškodb 
  • opozori ob telesni in psihični preobremenitvi
  • obvlada načine in faze posameznih delov vadbene enote
  • razume osnove anatomije človeškega telesa in osnove fiziologije športa
  • pozna osnove psihologije
 Predstavi in opiše proces telesne pripravljenosti (po izboru komisije): 

  • opiše, razloži in prikaže vaje za doseganje in ohranjanje različnih gibalnih sposobnosti  (moči, koordinacije, gibljivosti, ravnotežja, hitrosti, preciznost ...), vaje za ogrevanje in ohlajanje
  • predlaga in razloži možnosti preventivnega programa vadbe za preprečevanje najpogostejših poškodb v plesu
  • razloži ukrepe ob morebitnih poškodbah (mišični krči, zvini) in pri preutrujenosti, dehidraciji …
javno nastopa kot plesalec
  • prikaže dobro razvite gibalne sposobnosti, s katerimi lahko izvaja različne plesne tehnike pred javnostjo
  • na nastopu prikaže sposobnost oblikovanja gibalnih fraz in interpretacije gibov
  • vzpostavlja komunikacijo s soplesalci in z občinstvom
  • uporablja ustvarjalne in interpretativne sposobnosti 
  • izdela in izpopolni svoj nastop
  • odpleše koreografijo skladno z vsebino in s popolno natančnostjo gibanja
  • zaveda se povezanosti plesa in glasbe 
  • upošteva zakonitosti odra in javnega nastopanja pri interpretaciji plesa 
  • uporablja ustrezni ritem, melodijo, takt in tempo glasbe  
  • izvaja samoevalvacijo nastopa 
 Interpretira različne plesne zvrsti/stile:

  • odpleše in interpretira več krajših koreografij (po lastni izbiri)
  • utemelji predstavljene koreografije

Opiše in predstavi (in/ali odpleše) svoj že izvedeni nastop

  • utemelji pripravo na nastop 
  • predstavi izvedbo nastopa
  • utemelji analizo nastopa
  • ovrednoti svoj nastop
  • razloži metode timskega dela

12. Literatura, strokovno gradivo

VELJAVNI PREDPISI:

DRUGO:

  • Blandine Calais–Germain. (2020). Anatomija gibanja: Uvod v analizo telesnih tehnik. Ljubljana. Zavod Emanat.
  • Blandine Calais–Germain. (2020). Anatomija joge - Mišice v jogi. Ljubljana. Zavod Emanat.
  • Lifar, S. (1949). Traité de danse académique. Paris. Ed. Bordas.
  • Neubauer, H. (1998). Ples skozi stoletja. Ljubljana. Forma 7.
  • Neubauer, H. (1998/1999). Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji I in II. Ljubljana. Društvo baletnih umetnikov Slovenije.
  • Neubauer, H. (1999). Baletni besednjak. Ljubljana. Forma 7.
  • Neubauer, H. (2003). Svet odrske igre. Ljubljana. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
  • Neubauer, H. (2005). Karakterni plesi. Ljubljana. Slovensko komorno glasbeno gledališče.
  • Pavlović, M., Ogrinc, N., Šarabon, N. (2024). Prevencija poškodb in telesna priprava plesalcev: učbenik za področje kondicijske priprave in gibalne terapije. Univerza na Primorskem.
  • Pruš, D., Zaletel, P. (2022). Body asymmetries in dancers of different dance disciplines = Asimetrías corporales en bailarines de diferentes disciplinas de baile. International Journal of Morphology, 40(1), 270–276.
  • Pruš, D., Mijatović, D., Hadžić, V., Osojić, D., Veršić, Š., Zenić, N., Jezdimirović, T., Drid, P., Zaletel, P. (2022). (Low) energy availability and its association with injury occurrence in competitive dance: cross-sectional analysis in female dancers. Medicina, 58(7), 853.
  • Sekulić, D., Pruš, D., Zevrnja, A., Perić, M., Zaletel, P. (2020). Predicting injury status in adolescent dancers involved in different dance styles: a prospective study. Children, 7(12), 297.
  • Serebrenikov, N. (1969/1976). Podderžka v duetnom tance / Pas de deux im klassischen Tanz. Leningrad/Berlin. Iskusstvo / Henschelverlag.
  • Slavskij, R. (1962). Iskusstvo pantomimy. Moskva. Iskusstvo.
  • Tarasov, N. (1971). Klassičeskij tanec. Moskva. Iskusstvo.
  • Todd, M. E. (2014). Misleče telo. Ljubljana. Zavod Emanat.
  • Vaganova, A. (1999). Osnove klasičnega plesa. Ljubljana. Debora.
  • Zaletel, P., Pruš, D. (2021). Poškodbe v slovenskem plesu – analiza in primerjava različnih plesnih zvrsti. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 69(1/2), 69–75.
  • Novosel L. Božidar, Sekulič, Damir, Perič, Mia, Kondrič, Miran, Zaletel, Petra. Injury occurrence and return to dance in professional ballet : prospective analysis of specific correlates. International journal of environmental research and public health. [Online ed.]. 2019, vol. 16, iss. 5, art. 765, str. 1–11, ilustr. ISSN 1660-4601. https://www.mdpi.com/1660-4601/16/5/765, Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL, DOI: 10.3390/ijerph16050765.


13. Delovna skupina za pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti

  • Mag. Barbara Velkov, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, vodja priprave poklicnega standarda
  • Dr. Petra Zaletel, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Ljubljana
  • Mirjana Šrot, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Maribor, Maribor
  • Sonja Kerin Krek, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Ljubljana
  • Tina Hribar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola, Ljubljana
  • Ksenija Kovač Romano, KD Performance, Ljubljana
  • Nina Meško, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Ljubljana
  • Jernej Bizjak, samostojni delavec na področju plesa, Kobenhavn
  • Tara Todić Curk, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Ljubljana
  • Tina Dobaj, samozaposlena v kulturi, Maribor
  • Petra Pikalo, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, Ljubljana
  • Nives Fras, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Ljubljana

Vaš brskalnik je zastarel!

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov.

Google Chrome
Google Chrome
Mozilla Firefox
Mozilla Firefox
Microsoft Edge
Microsoft Edge
Opera
Opera
Safari
Safari