Področni odbor za poklicne standarde Tehnika, računalništvo

V področje dela Področnega odbora za poklicne standarde Računalništvo, tehnika so razvrščene naslednje dejavnosti:

• računalništvo
• strojništvo in metalurgija
• elektrotehnika in energetika
• elektronika, telekomunikacije in avtomatizacija
• kemijska tehnologija
• izdelava in vzdrževanje motornih vozil, ladij in letal

Člani področnega odbora TR:

• Milena Vidmar, GZS, Združenje kovinske industrije
• Niko Martinec, GZS, Združenje za energetiko
• Žarko Jenko, GZS, Združenje za elektroindustrijo
• Matija Kariž, GZS, Združenje za informatiko in telekomunikacije
• Zdravko Klevišar, OZS
• Tanja Lekše, OZS
• Mirko Mastnak, OZS
• Janez Škrlec, OZS
• Predsednik: Mag. Robert Guštin, Ministrstvo za informacijsko družbo
• Tomaž Kolar, Gorenje d.d.
• Elizabeta Skuber, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Področni odbor sestavljajo predstavniki socialnih partnerjev in sicer s strani delodajalcev predstavniki Obrtne in Gospodarske zbornice Slovenije ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter s strani delojemalcev predstavnik Zveze svobodnih sindikatov; član področnega odbora je tudi predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je odgovorno za sprejem in objavo poklicnih standardov.

V področnem odboru se stikajo različne panoge, od kovinsko-predelovalne industrije, elektroindustrije, kemijske industrije, energetike, telekomunikacij ter računalništva. Če izhajamo iz razvoja tehnologije v 20. stoletju je povezave teh panog še tem bolj smiselna.

20. stoletje označuje velik tehnološki in znanstveni napredek. Za stoletje sta značilna dva pomembna, medsebojno zaporedno ločena razvojna koraka. Prvo polovico označuje razvoj kompleksnih, natančnih in hitrih produkcijskih strojev v industriji. To obdobje lahko preprosto imenujemo obdobje  hardware. Podobno se je razvijala druga polovica. V začetku razvoj elektronike (silicijeva dolina, polprevodniki), kasneje komunikacijsko polje, močno pa je pričela elektronika prodirati tudi v industrijo s ciljem povečati avtomatizacijo. Nastalo je obdobje »hard automation«. Nadaljnji razvoj polprevodnikov je omogočil nastanek splošno uporabnih mikroprocesorjev v poznih 70. Uporabnost je povzročila novo spodbudo industrijski evoluciji. Razvoj mikroprocesorjev, zmanjševanje dimenzij (nanotehnologija), razvoj programskih orodij in vse splošna uporabnost mikroprocesorja sta omogočila uresničitev izdelave zahtevnih in kompleksnih sistemov, ki so bili tudi ekonomsko upravičeni-software age.

Koncem stoletja nastane spoznanje, da je potrebno sinergetsko zliti različne tehnologije, posebej mehaniko, elektroniko in informacijsko tehnologijo. Posledica zlitja je nov pogled na sodobne naprave, ki so sposobne hitrega prilagajanja zahtevam in dosegati maksimume učinkov s pomočjo nadzora in upravljanja z računalnikom, ob minimalnih stroških. Dosežena je velika stopnja avtonomije strojev in izkoriščanje umetne inteligence. Obdobje imenujemo »mechatronics age«. Za obdobje je značilno vzajemno sodelovanje različnih tehnologij, na razpolago je kratek časovni ciklus za proizvodnjo izdelka, njegova življenjska doba pa je zelo kratka.

Center za mednarodno konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije je izdelal »Strategijo razvoja slovenske kovinsko predelovalne industrije« in v SWOT analizi ugotavljajo, da bo panoga morala zelo prisluhniti dolgoročnemu in načrtnemu kadrovanju, ker se bo nujno soočala s pomanjkanjem strokovnih delavcev brez katerih ni razvoja (strojniki, tržniki, razvojniki). Hkrati bo pri obstoječih delavcih potrebno s permanentnim izobraževanjem popraviti kadrovsko strukturo in se odločiti za večopravilno zasnovo delovnega mesta v proizvodnji. Pri udejanjanju poslovne strategije predstavlja poseben problem razpoložljivost strokovnih kadrov, ki jih danes primanjkuje, brez njih pa si prihodnosti podjetij iz te panoge ne znamo predstavljati.