Področni odbor za poklicne standarde Zdravstvo, farmacija in socialne storitve

V področje dela Področnega odbora za poklicne standarde Zdravstvo, farmacija in socialne storitveso razvrščene naslednje dejavnosti:

Dejavnosti:

• Zdravstvena nega in oskrba
• Zobozdravstvo
• Zdravstvena tehnologija
• Terapija, rehabilitacija, zdravilstvo
• Farmacija in lekarništvo
• Socialno varstvo

Člani Področnega odbora ZS:

• Karmen Maretič Debeljak,  Obrtna zbornica Slovenije
• Mihael Markoč, Socialna zbornica Slovenije
• Irena Buček Hajdarevič, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije
• Andreja Peternelj, Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije
• Vida Berglez, Sindikat mariborske regije KNSS neodvisnost
• Jelka Mlakar, Sindikat zdravstvene Slovenije
• Vesna Rugelj, PERGAM Konfederacija sindikatov Slovenije
• Zdenka Tičar, Ministrstvo za zdravje
• Janja Romih, MDDSZ
• Mateja Sedej, MDDSZ

Področni odbor sestavljajo predstavniki socialnih partnerjev in sicer s strani ministrstev, delodajalcev in sindikatov: Ministrstvo za zdravje, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije: Združenje kemijske in gumarske industrije in Združenje drobnega gospodarstva, Obrtna zbornica Slovenije, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je odgovorno za sprejem in objavo poklicnih standardov.

Zdravstvo

Z vidika evropskih negativnih demografskih trendov: nizkega naravnega prirastka, staranja populacije ter trendov spremljave zdravstvenega stanja prebivalstva, beležimo pomanjkanje in stalno večanje potreb po zaposlovanju zdravstvenih in socialnih poklicnih profilov, ki odgovarjajo tako klasičnim vsebinam, kot zahtevam razvoja novih poklicev v skladu s trendi  širjenja in meddisciplinarnega povezovanj različnih storitev na področju zdravstvene in socialne oskrbe in nege.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo je na področje izobraževanja in usposabljanja zdravstvene nege pomenil nacionalno pravno uskladitev področne zakonodaje s pravnimi predpisi področnih direktiv Evropske unije.

Sladno z mednarodno uskladitvijo in vizijo razvoja izobraževalnega sistema za področje zdravstva in farmacije je Ministrstvo za zdravstvo pripravilo predlog osnutka kvalifikacijske strukture s poudarkom prenove in širitve poklicnih kvalifikacij na III., IV., V. in VI. kvalifikacijski ravni.

Za področje zdravstva in farmacije so bili v skladu s prenovo nomenklature poklicev pripravljeni sledeči poklicni standardi in nacionalne poklicne kvalifikacije:

• za VI. kvalifikacijsko raven: Otropedski tehnolog/ortopedska tehnologinja in Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka;
• za V. kvalifikacijsko raven: Zobozdravstveni asistent/ zobozdravstvena asistentka, Pediker/pedikerka, Maser/maserka, Zobozdravstveni asistent/ asistentka
• za IV. kvalifikacijsko raven: Procesničar /procesničarka v logistiki farmacevtske industrije, Procesničar /procesničarka v logistiki farmacevtske industrije, Proizvodni procesničar /proizvodna procesničarka v farmacevtski industriji
• za III. kvalifikacijsko raven: Upravljalec / upravljalka v farmacevtski industriji, Upravljalec / upravljalka v proizvodnji farmacevtskih učinkovin, Upravljalec / upravljalka v logistiki farmacevtske industrije

V nadaljevanju razvoja predlaga Ministrstvo za zdravje, da se za področje zdravstva in farmacije pripravijo:

• poklicni standardi VI. kvalifikacijske ravni za naslednje pobude: tehnik zdravstvene nege v intenzivni negi in terapiji, endoskopiji, dializi, urgentni medicini, onkologiji, pediatriji, sterializaciji,  geraitriji, psihiatriji in operacijski sobi – z vidika možnosti certificiranja in modularne priprave programov višjega strokovnega izobraževanja
•  poklicni standardi V. kvalifikacijske ravni za pobude: farmacevtski tehnik-priprava zdravil, flebotomist/flebotomistka z vidika certificiranja in za prenovo srednjega strokovnega izobraževanjatehnik/tehtnica zdravstvene nege, zobotehnik/ zobotehnica, farmacevtski tehnik/farmacevtska tehtnica, laboratorijski tehnik/ laboratorijska tehnica
• poklicni standardi IV. kvalifikacijske ravni za pobude: za prenovo srednjega poklicnega izobraževanjabolničar -negovalec/bolničarka -negovalka

Z vidika prenove bo potrebno razmisliti o poudarku še nekaterih dodatnih strokovnih vsebin: optometrije, paliativne nege, vloge strokovne administracije, organizacije-ekonomike, managiranja in pedagoške vloge v zdravstveni negi.

Socialne storitve

Področje socialnih storitev ostaja izziv za nacionalni izobraževalni sistem, da se v prihodnje celostno pristopi k razvoju kvalifikacijske strukture.

Do sedaj so bili pripravljeni sledeči poklicni standardi in nacionalne poklicne kvalifikacije: Tolmač/tolmačica slovenskega znakovnega jezika na VI. kvalifikacijski ravni, Delovni inštruktor/delovna inštruktorica na V. kvalifikacijski ravni, Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu na IV. kvalifikacijski ravni.

Pripravlja se poklicni standard Organizator socialne mreže VI. kvalifikacijska raven kot strokovna podlaga za nadaljnjo modularno strukturiranje programa višjega strokovnega izobraževanja.

Komplementarne metode zdravljenja

V državah Evropske unije že dolgo, sedaj tudi v slovenskem nacionalnem prostoru postajajo vse bolj aktualne komplementarne metode zdravljenja, z vidika izobraževanja in usposabljanja kot nacionalne poklicne kvalifikacije.

V letu 2005 je v pripravi Zakon o naravnem zdravljenju, ki ga vodi Ministrstvo za zdravje skupaj s predstavniki zainteresiranih socialnih partnerjev.

Pričakovati je, da bo zakon za komplementarne metode zdravljenja nosil sorodne rešitve kot le-te veljajo v ostalih državah Evropske unije. Pomeni, da bo področna zakonodaja urejala le tiste komplementarne metode, ki jih bodo lahko v okviru opravljanja zdravstvene dejavnosti izvajali zdravstveni delavci. V tem delu bo tudi predpisana strokovna izobrazba, način nadzora, obveščanje uporabnikov …

V večini evropskih držav so ministrstva odgovorna za zdravstvo, uredila le področje akopunkutre, akopresure in homeopatike. Kiropraktika pa ne sodi med komplementarne metode, ker obstaja univerzitetni študij, diplomanti pa pridobijo po končanem študiju naziv dr. kiropraktike.

Najpogostejše poklicne kvalifikacije, ki jih zasledimo na področju komplementarnih metod zdravljenja v mednarodnem prostoru so: aromoterapija, avrikuloterapija, ayurvedska terapija, barvna terapija, bioenergoterapija, biorezonantna terapija, bownovaterapija, djotiš terapija, pranska terapija, refleksoconska masaža stopal, shiatchu terapija, su-jok terapija, tai-chi terapija, tuino terapija, yoga terapija …

V letu 2005 je bila v okviru Centra RS za poklicno izobraževanje socialnopartnersko oblikovana strokovna delovne skupine za pripravo kriterijev presojanja pobud in osnutka kvalifikacijske strukture za področje komplementarnih metod zdravljenja.

Strokovna delovna skupina bo v nadaljevanju pripravila osnutek kvalifikacijske strukture za področje komplementarnih metod zdravljenja in podala strokovno mnenje k nadaljnji obravnavi prejetih pobud: artikulog, bioenergoterapevt, džjotiš terapevt, energoterapevt, integralni terapevt, marma vaidya, pranski terapevt, shiatschu praktik, učitelj tai-chi, yoga terapevt, grafoanalitik in jih predstavila v nadaljnjno obravnavo in potrditev Področnemu odboru za poklicne standarde zdravstvo, farmacija in socialne storitve.