Področni odbor za poklicne standarde Storitve

Strokovno področje delovanja:

• hotelirstvo in gostinstvo
• turizem
• gospodinjske in podobne storitve
• frizerstvo in kozmetika
• prevozne storitve

Člani Področnega odbora Storitve:

• Jasna Radič, Ministrstvo za gospodarstvo
• Marjan Krasnič, Ministrstvo za promet
• Elizabeta Skuber, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve
• Srečko Koklič, GZS
• Robert Sever, GZS
• Milan Pejnovič, OZS
• Igor Pipan, OZS
• Dušan Makovec, OZS
• Zdravko Bobnarič, Sindikat delavcev prometa in zvez
• Iztok Bratož, Sindikat  Pergam 

Turizem in gostinstvo

Turizem je največja svetovna gospodarska dejavnost in s svojimi lastnostmi predstavlja najznačilnejše področje družbenega razvoja v 21. stoletju. Turistična industrija povezuje številne gospodarske dejavnosti, zato ima enega največjih proizvodnih panožnih multiplikatorjev in pomembno pospešuje regionalni razvoj, povečuje ekonomsko vrednost biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter omogoča povečanje družbene blaginje. Slovenski turizem je eden izmed stebrov uravnoteženega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja.

V Strategiji slovenskega turizma 2002 - 2006, Ministrstva za gospodarstvo RS je prestavljena vizija slovenskega turizma: »Slovenija želi postati v naslednjih 10 letih razvita turistična država s primerljivo evropsko kakovostjo turističnih storitev in raznovrstno turistično ponudbo, ki bo konkurenčna v razmerju do drugih turističnih območij.«

V sodobnem turizmu vrednosti turističnih storitev vse bolj določajo informacije, znanje, izkušnje, komunikacije, odnosi do gosta, organizacijske in vodstvene sposobnosti, podjetniška inovativnost, kar skupaj imenujemo intelektualni kapital turistične organizacije. Vse turistične destinacije bodo izrinjene iz turističnega trga, če ne bodo svojih konkurenčnih sposobnosti gradile na razvoju intelektualnega kapitala. Zato je izobrazbena struktura in večja vloga znanja ključni faktor pri strateškem razvoju slovenskega turizma.

V letu 2005 smo na področju gostinstva pripravili analizo kvalifikacijske strukture in v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, Ministrstvom za gospodarstvo izdelali kvalifikacijsko strukturo. V letu 2006 in 2007 bomo predvsem pripravljali poklicne standarde na V. in Vi. ravni zahtevnosti.

Do sedaj smo na področju gostinstva pripravili naslednje poklicne standarde: Pomočnik / pomočnica kuharja, Kuhar/ kuharica, Pomočnik / pomočnica natakarja, Natakar / natakarica, Vinski svetovalec / vinska svetovalka sommmelier, Barman / barmanka, Dietni kuhar / dietna kuharica, Vodja cateringa.

V letošnjem in prihodnjem letu bomo pripravili tudi analizo kvalifikacijske strukture za področje turizma.

Do sedaj smo na področju turizma pripravili naslednje poklicne standarde: Turistični informator / turistična informatičarka, Turistični animator / turistična animatorka, Krupje / krupjejka

Prevozne storitve

Cestni promet:

Cestni promet ima v Republiki Sloveniji glede na geografske razmere in obči razvoj države pomembno družbeno vlogo, ker povezuje slovenske pokrajine in zamejstvo ter mora omogočati kar se da nemotene prometne, blagovne in razvojne tokove, ki so zelo dinamični. Promet je tudi eden od ključnih dejavnikov za razvoj konkurenčnih gospodarstev. Gledano z vidika transportnih subjektov (prevoznikov, uporabnikov, družbe in zaposlenih) so pričakovanja velika. Prav tako Republika Slovenija z svojo ugodno geografsko lego in drugimi značilnostmi predstavlja okolje, kjer se križajo pomembni evropski prometni tokovi. Slovensko gospodarstvo jih lahko izkoristi za občutno razvojno vzpodbudo. Ob vse izrazitejših naporih EU za spoštovanje načel trajnostnega razvoja družbe, ki se odraža predvsem pri vzpodbujanju okolju prijaznejših oblik prometnih storitev, je takšna usmeritev še posebej priporočljiva.

Z vstopom v Evropsko unijo se je Republika Slovenija vključila v enotni gospodarski prostor, ki za svojo konkurenčnost v svetovnem merilu zahteva učinkovit prometni sistem. Ta učinkovitost se odraža poleg izgradnje ustrezne prometne infrastrukture tudi v zagotavljanju ustreznih pogojev mobilnosti in ustrezno usposobljenostjo prometnega gospodarstva.

Dejavnost skladiščenja:

Logistika postaja vse pomembnejši vzvod za doseganje poslovnih ciljev v vseh industrijah in panogah. Vse več podjetij uporablja specializirane ponudnike logističnih storitev, ki poleg nižjih stroškov omogočajo nove prijeme, večjo prilagodljivost, dostop do novih znanj in e-tehnologij.

Logistika v današnjem času pridobiva čedalje večjo veljavo v organizaciji in delu vsakega podjetja, saj se vsi udeleženci v podjetju čedalje bolj zavedajo njene pomembnosti za uspešno vodenje poslovnih procesov. Prav pri procesni usmerjenosti delovanja podjetja lahko v logistiki odkrijemo še velike rezerve tako na organizacijskem kot na stroškovnem področju.

Organiziranost logistične funkcije je močan izziv za vsako podjetje, saj se mora ta funkcija nenehno prilagajati razmeram na trgu. Prilagajati se mora transportnim dogodkom, nabavnim in prodajnim gibanjem, pogosto pa tudi političnim razmeram na posameznem trgu.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, je prišlo do povečanja tržišča pri ponudbi izvajanja logističnih storitev, ter povpraševanja po teh storitvah. S tem pa je prišlo do povečane konkurence, kar je prisililo logistične operaterje, da morajo v boju za tržni delež ponujati celovite logistične rešitve ter svojo ponudbo nepretrgoma razvijat in dopolnjevat.  Zaradi tega mora biti organizacija logistični procesov v podjetju zelo prožna, dinamična in strokovno podprta. Ustrezna strokovna usposobljenost oziroma odzivnost zagotavljanja ustrezne usposobljenosti kadra v logistiki je na tem mestu ena od bistvenih komponent.