Področni odbor za poklicne standarde izobraževanje, umetnost, kultura

V področje dela Področniega odbora za poklicne standarde Izobraževanje, umetnost, kultura so razvrščene naslednje dejavnosti:

• izobraževanje učiteljev
• poklicno izobraževanje in usposabljanje
• avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija
• oblikovanje in
• obrtne tehnike

Člani Področnega odbora IUK so:

• Anton Slanc, MŠŠ
• Alenka Taštanoska, MŠŠ
• Ciril Baškovič, MK (predsednik)
• Andraž Zgonc, MDDSZ
• Irena Brglez, GZS
• Katarina Podgoršek, OZS
• Lojze Adamlje, Pergam
• Robert Stegel, SVIZ

Področje avdiovizualnih tehnik in multimedijska produkcija

Danes je področje (multi)medijev ena najbolj donosnih gospodarskih dejavnosti na svetu. Z digitalnimi tehnologijami so mediji, ki so bili nekoč na ločenih nosilcih - tisk na papirju, film na celuloidu in glasba na magnetnem traku - dobili enotnega nosilca in neskončne možnosti povezovanja in prepletanja. Obenem se z razvojem digitalnih tehnologij veča obseg možnosti za distribucijo, veča se povpraševanje po medijskih vsebinah, bistveno večje pa je tudi število teh, ki medijske vsebine ustvarjajo.

S stoletno izkušnjo na filmu, petdesetletno na videu in petnajstletno izkušnjo izdelovanja večpredstavnostnih vsebin, so se oblikovali poklici prilagojeni potrebam za izdelavo filma, televizijskih oddaj, spletnih strani idr. Glede na to lahko govorimo o dveh skupinah poklicev, ki jih pripravljamo na CPI v sodelovanju s strokovnjaki:

Eno so poklici, vezani na znanja in spretnosti, ki se razvijajo z novimi tehnologijami in s tem povezanimi spremembami delovnih procesov. Tipičen primer je sprememba mesta arhiva v produkcijski verigi, do katere pride zaradi skupnega, digitalnega nosilca doslej ločenih medijev (na internetu ali digitalnem strežniku npr. tisk, radio, TV, film, fotografija nastopajo skupaj). Medtem ko je bil v pogojih, ko so mediji obstajali ločeno, arhiv zadnji v produkcijski verigi, po tem, ko smo vsebino zajeli, uredili in objavili, je danes arhiv izhodišče, iz katerega posamezni mediji po svoje oblikujejo in objavljajo vsebine ter jih ponujajo kot storitve. Ob tem se razvijajo nova znanja in spretnosti, ki so zajeta v poklic medijskega arhivista/medijske arhivistke.

Druga skupina medijskih poklicev so tisti, ki so se razvili že s starimi mediji in jim v digitalnih pogojih raste pomen. Ko se namreč distribucijske platforme spreminjajo (spletna TV, strimanje zvočnih vsebin) in razvijajo na novo (internet, mobilna telefonija), se s tem spreminjata način organizacije in potrošnje medijskih vsebin, osnovni izrazni elementi teh vsebin pa ostajajo isti. Zakonitosti zvočne in likovne govorice ostajajo. Povpraševanje po dejavnostih, ki jih opravljajo oblikovalec zvoka, osvetljevalec, montažer ali snemalec je iz dneva v dan večje. Ljudje, ki te dejavnosti opravljajo, se soočajo z istimi izzivi ne glede na medij, za katerega ustvarjajo, usklajevanje univerzalnih zakonitosti s specifičnostmi medija pa je možno le ob poznavanju univerzalnih zakonitosti.

Hitra infiltracija multimedijskih vsebin v vse pore življenja in povečano povpraševanje po  njih, se je odrazilo tudi na trgu delovne sile. Razvitejše družbe so ta deficit reševale na dveh ravneh. Prva tehnološka, se je odigrala na področju produkcijskih sredstev (tehnologije). Le ta so z digitalizacijo postala cenejša in enostavnejša za rokovanje. Hkrati so glede na svojo multi funkcijo narekovala potrebo po širše usposobljenih delovnih profilih. Profilih, ki bi lahko v delovnem procesu namesto eno funkcije združevali oz. izvajali dve ali več funkcij. V nekaterih primerih,  pa pokrivali celoten produkcijski proces. Tem potrebam so v Evropi in svetu hitro sledile hitre spremembe v izobraževalnih procesih, šolskem sistemu in delovni organiziranosti (IS RTV Slovenija, 2006).