Področni odbor za poklicne standarde Arhitektura, gradbeništvo in varstvo okolja

V področje dela Področnega odbora za poklicne standarde Arhitektura, gradbeništvo, varstvo okolja so razvrščene naslednje dejavnosti:

• gradbeništvo
• varstvo okolja
• komunala

Člani Področnega odbora AGV:

• Predsednik: Štefan Žemva, GZS, Združenje za gradbeništvo in IGM
• Dušan Butina, GZS, Združenje za varstvo okolja
• Bojan Kastelic, OZS
• Janko Rozman, OZS
• Pavli Koc, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
• Dragica Andlovič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
• Andraž Zgonc, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Področni odbor sestavljajo predstavniki socialnih partnerjev in sicer s strani delodajalcev predstavniki Obrtne in Gospodarske zbornice Slovenije ter Ministrstva za okolje in prostor in energijo ter s strani delojemalcev predstavnik Zveze svobodnih sindikatov; član področnega odbora je tudi predstavnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki je odgovorno za sprejem in objavo poklicnih standardov.

Leti 2004 in 2005 sta bili za slovenske gradbenike ugodni, saj je bila gradnja infrastrukturnih objektov, predvsem avtocest, dokaj stabilna, čedalje bolj pa se kaže precejšnja rast stanovanjske gradnje. Letos in v prihodnjih letih pa naj bi se razmere na gradbeniškem trgu nekoliko umirile. Po ocenah, ki so jih pripravili na Umarju in po napovedih iz Združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri GZS, bo letošnja rast zmernejša, v letih 2006 in 2007 pa naj bi bila od dva do tri odstotke na letni ravni.

Zadržane napovedi prihajajo tudi iz Evrope. Gradnja stanovanj, poslovnih in industrijskih zgradb  naj bi se upočasnila, zgradb in tudi v dejavnosti nizkih gradenj ni pričakovati kakšne posebne rasti.

V zadnjem desetletju pa številne evropske države  opozarjajo na zaskrbljujoče izumiranje tradicionalnih obrti, zlasti s področja tradicionalnega gradbeništva, restavratorstva in konzervatorstva na teh. Bogata evropska stavbna dediščina je vse bolj ogrožena, zato so številne vlade sprejele  ukrepe in priporočila za revitalizacijo tradicionalnih znanj in spretnosti, pripravo ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij in izobraževalnih programov ter programov usposabljanja in spopolnjevanja v okviru vseživljenjskega sistema izobraževanja za mojstre, obrtnike, oblikovalce in arhitekte.

Na slovenskem in svetovnih trgih se v zadnjem desetletju močno povečuje potreba po strokovnih znanjih s področja tradicionalnih in sodobnih tehnik in tehnologij obdelave in oblikovanja naravnih materialov in po storitvah s področja tradicionalnega gradbeništva, varovanja stavbne dediščine in restavratorstva. Vsem, ki bi želeli izpopolniti svoja znanja z opisanega področja in pridobiti mednarodno primerljive poklicne kompetence, ki bi povečale njihovo zaposljivost, danes v Sloveniji ne moremo ponuditi ustreznih izobraževalnih programov.

Do leta 2006 smo na področju gradbeništva prenovili že večino obstoječih nomenklatur in jih nadomestili s poklicnimi standardi. Na osnovi poklicnih standardov smo izdelali 3 kataloge standardov strokovnih znanj in spretnosti, ki omogočajo postopke certificiranja za poklice »Zidar/zidarka za zidanje in ometavanja«, »Zidar/zidarka za betonersko opažerska dela«, in »Zidar/zidarka za nizke gradnje«.

V letu 2005 smo razvili tri poklicne standarde na področju kamnarstva (Kamnosek/kamnosekinja, Operater/operterka kamnarske tehnologije ter Tehnolog/tehnologinja kamnarstva) in s tem prvič postavili poklicno vertikalo na tem področju.